Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Objavljeno: 14 Jul 2007 16:03 Naslov sporočila:

Niko i Ništa, letos še nisem bil na tej turi in sem že pozabil kako resnično lepo je. S te strani pa nisem bil šel nikoli!
Sem te videl nekje pri Lehnu, ko si bil še poln moči in energije, katere ti je najrž tura kar nekaj pobrala.
Ko sem gleda tvoje fotografije sem se v trenutku odločil, da naslednjo uro zagrizem pedala do Klančniika in preko Lehna nazaj (letos šele drugič).

_________________

ODLOŽI NA JUTRI SAMO TISTE STVARI, KI LAHKO OSTANEJO NEDOKONČANE, ČE UMREŠ. (Pablo Picasso)

Objavljeno: 14 Jul 2007 16:40 Naslov sporočila:

Priznam, sem kar malo utrujen. Si bil v Lehnu s sluzbenim avtom - enega sem res registriral?! Zdaj pa bos svical, vroce je ko svina!
_________________
Če hočeš postati velika živina, moraš začeti kot mladi junec.

Objavljeno: 14 Jul 2007 18:14 Naslov sporočila:

Res sem bil v službi

ko si ti kolesaril!!
Bilo je vroče

ko ......, ampak skozi gozd do Klančnika niti ni tako grozno (glede na to, da mi vročina paše).
_________________

ODLOŽI NA JUTRI SAMO TISTE STVARI, KI LAHKO OSTANEJO NEDOKONČANE, ČE UMREŠ. (Pablo Picasso)

Objavljeno: 28 Jul 2007 21:25 Naslov sporočila:

Danes sem se v družbi dobrega prijatelja zopet odpravil na eno zelo lepo turo. Kratek opis ture:
Dopoldan sva se iz Podvelke odpravila proti Ribnici na Pohorju. Od tam sva po 5 minutnem počitku nadaljevala proti končnemu cilju - Ribniški koči. Glede na znane podatke sva si hitro izračunala, da naju čaka 8 km 10% klanca (v povprečju). Do koče na Pesniku, kjer sva tankala - seveda navadno komunalno VODO, je še nekako šlo, nato pa se cesta počasi postavi v skoraj navpični položaj. Po 4 km grizenja kolen sva končno prigrizla na Ribniško kočo, kjer so se nama pridružile najine motorizirane punce. Po kratkem počitku na razglednem Črnem vrhu nad kočo je sledilo kosilo (goveja juhica, dunajski, pomfri, solata, na vrh pa sladoled z vročimi borovnicami). Sledil je "sprehod" čez Jezerski vrh do Ribniškega jezera. Pozabil sem že, kako je tukaj lepo! Po ogledu jezerca sva se počasi odpravila proti Rogli. Glede na nasvet oskrbnika koče in da ne bi izgubila preveč potencialne energije sva se na ovinku na polovici poti med zg. in sp. postajo vlečnice odpravila po bližnjici do ceste ki vodi od Pesnika do L.K. Jelenovke. Takoj, ko sva zavila s ceste na ta "kolovoz" sva si že skoraj polomila zobe. Kolovoz je bil namreč bolj podoben sveže zorani njivi, kot pa cesti. Verjetno oskrbnik ni vedel, da so morali pred kratkim tukaj spravljati les. Vmes sva večkrat prečkala močvare, prebijala sva se tudi skozi popolnoma zatravljeno cesto in na koncu le prispela do ceste, ki vodi od Pesnika na Jelenovko. Po tej cesti sva nato po Pohorski kolesarski transverzali nadaljevala proti Rogli (Pesku). Pot naju je vodila skozi najlepše dele Pohorskih gozdov. Malo za Lavtarjevim vrhom sva skrenila s te transverzale in ga mahnila proti Razpotju na Hrastnikovem vrhu. Skozi Lehen sva se spustila v Podvelko.

Nekaj osnovnih statističnih podatkov ture:
Skupna prevožena razdalja: 50 km
Efektivni čas vožnje: cca 4 ure
Skupni višinski metri: 1445 v.m.
Povprečna vertikalna hitrost pri vzpenjanju: 8 m/min
Povprečna vertikalna hitrost pri spustu: 18 m/min
Maksimalna vertikalna hitrost pri spustu: 137 m/min
Maksimalna hitrost: 62 km/h

In še nekaj fotomateriala:

V vseh letnih časih priljubljena koča

Vodna akumulacija za zasneževanje nad kočo, v ozadju Kope

Na Jezerskem vrhu

Če se že gremo forum Podvelka, potem se naj ve, do kod seže Občina Podvelka

Tukaj smo malo recitirali, kajne M....

Dostop do Ribniškega jezera, katerega si bomo zapomnili po reku "Če si kmet, ...", kajne S....

Pohorski biser, komaj pol ure od doma, pa le malokdo ve zanj!

Nekaj za spočit oko in dušo.

Še dobro, da s S... nisva iz "cukra"!

Totalno zaraščena cesta. Vožnja po takšni cesti je tudi neko posebno doživetje.

Malo sva tudi "jahala"!

Slabo vzdrževana cesta. Mater, kje so vzdrževalci?!

Končno na pravi cesti!

Malo bolj umirjeno kolesarjenje po čudoviti pokrajini!

Ej, kje pa sta Janko in Metka?

Kam pa zdaj? Domov!
_________________
Če hočeš postati velika živina, moraš začeti kot mladi junec.

Objavljeno: 31 Jul 2007 08:39 Naslov sporočila:

Za vse, ki nimate ideje kam na kolo, ali pa imate idejo, pa se bojite, da boste "zalutali", prilagam dve dobri karti kolesarskih poti po Pohorju in Pomurju:

še enkrat ista karta v jpg formatu (malo slabša kvaliteta):

In še druga karta:

pa še zadnja stran te karte:

Še en predlog (nasvet): Tisti, ki imate dlančnike oziroma kakršnekoli druge pametne telefone, ki znajo brati jpg format, karte naložite na telefon in ste "na konju"!
_________________
Če hočeš postati velika živina, moraš začeti kot mladi junec.

fantazija!

včasih sem se tudi sam s kolesom podil po podobnih turah in prav pogrešam to. resno razmišljam, da bi spet svojega treka spravil v pogon! čeprav je že zastarel! Smile

me taki prispevki kar motivirajo!
_________________
VSI SMO KRVAVI POD KOŽO

Danes sem spet naštudiral (in tudi izpeljal) eno zelo lepo turico taman za spodbujanje apetita pred nedeljskim kosilom. Pričel sem tako, da sem se po magistralki zapeljal do predmestja Manhattna - Ožbalta, kjer sem se za bencinsko črpalko podal po "Ožbaltski grabi" proti Kapli. Cesta se kar na začetku prične lepo strmo vzpenjati. Dodatno demotivira še sonce, ki ti žge točno v zatilje. Zaradi tega sem po slabih dveh kilometrih (točno tam, kjer se konča asfaltna prevleka) zavil z "glavne ceste" proti Kapli levo proti zahodu. Strmina sicer nič ni popustila (kvečjemu obratno) ampak sem vsaj za spremembo kolesaril v zelo prijetni senci. Cesta, na katero sem zavil, vodi po obronkih hriba točno nad pokopališčem v Ožbaltu proti "Grgasovem jarku" (to je graba nad Šarmanom). Na določenih mestih so prav lepi pogledi v dolino. Cesta se vztrajno dviga, tako da sem hitro prišel nad 700 m nadmorske višine. Na koncu "Grgasovega jarka" pridete do križišča. Desna, bolj zvožena, cesta vodi proti Šrangerju oz. Sršenovem vrhu, leva pa pod Robnikom proti Zg. Hartmanu. Odločil sem se, da se zapeljem do Zg. Hartmana, kjer sem se povzpel še na Hartmanov vrh. Razgled s tega vrha je naravnost fantastičen. Kot na dlani imate vse od Remšnika, Ribnice, ... pa tja do Uršlje gore in Pece. Cesta je slepa, zato sem se vrnil do omenjenega križišča in nadaljeval proti Sršenovem vrhu. Tik pod Sršenovim vrhom pridete do križišča vsaj petih cest. Ne smete ne skrajno levo, ne skrajno desno. Držite se čimbolj naravnost, tako boste po najkrajši poti prišli DOL na Kaplo. Sicer pa, tudi če zgrešite, vse poti, bolj kot ne, vodijo na Kaplo oziroma v eno od grab proti Kapli. S Kaple sem se spustil mimo lovske koče do Odomovega jezera, kjer sem imel prvi pravi počitek med vsemi ribiči, pikničarji in topless kopalkami. Malo naprej so Čumanovi ribniki, kjer pa najdete pravi mir in hlad za bolj pristen počitek. Nadaljeval sem proti "Potočnikovemu grabnu". Sam sem se zaradi časovne stiske (neposredne bližine nedeljskega kosila) spustil po "Potočnikovi grabi" v dolino. To je sicer najboljši preizkus zavor, če pa imate še kaj časa pa se lahko povzpnete prek Breznega vrha in pod Pankracijem do Remšnika in od tam v dolino. Tura je resnično lepa, saj ves čas vodi po krasni naravi z nekaj čudovitimi razgledi, vmes pa sta vsaj dva lepa prostora za globalni počitek (Odomovo jezero in Čumanovi ribniki).

Še nekaj tehničnih podatkov o turi:
Skupaj kilometri: malo manj kot 40 km,
Skupaj čas vožnje: cca 2 uri in 30 min,
Skupaj višinski metri: cca 600 v.m.;
_________________
Če hočeš postati velika živina, moraš začeti kot mladi junec.

Objavljeno: 28 Dec 2007 14:33 Naslov sporočila:

Tudi v zimskih mesecih ne morem brez gorskega kolesarjenja. Danes sem slučajno odkril spletno stran koroških freeriderjev. Sami asi! Kdor njihove strani še ne pozna, jo najde tukaj:

http://www.freekor.net/index2.html

Vsem kolesarskim navdušencem pa resnično priporočam ogled njihovega filma "Seven". Snamete si ga lahko tukaj in je vreden
vsakega prenešenega byta:

http://www.freekor.net/seven/index_slo.html

Odlični kadri, narava, režija, glasba, ... vsaka jim čast. Na razne filmske festivale pa še vedno pošiljamo Kekca?!

Priporočam tudi ogled ostalih filmov, ki so pod galerijo na njihovi strani, predvsem "FreeKor: The Movie":

http://www.freekor.net/filmi.html
_________________
Če hočeš postati velika živina, moraš začeti kot mladi junec.

V prijetni družbi Saša, Matjaža, Janeza in Jerneja sem se v muhastem aprilskem vremenu odpravil na kolesarsko turo, katero je prijatelj Darko veličastno poimenoval "mati vseh tur", kar se je na koncu izkazalo za dokaj realistično.

Najbolj zagreta člana odprave sva štartala iz Brezna proti Gortini kar po levem bregu reke Drave. Sicer sva se poskušala maximalno izogibati regionalke, kljub temu pa še nisva hotela preveč riniti v hribe – sva morala prihraniti energijo za načrtovane višince. Na Gortini se nama je pridružila preostala trojica. Pričeli smo z vzponom po asfaltni cesti proti Pernicam. Malo nad Gortino, tik pod kmetijo Kranjc, smo se od glavne ceste proti Pernicam odcepili desno na makadamsko cesto proti maloobmejnemu prehodu Mlake. Počasi, ampak vztrajno, smo se ob Bistriškem jarku vzpenjali proti Mlakam. Večino časa smo imeli lep razgled na Dravsko dolino in na sosednji Jernej nad Muto. Pri kmetiji Herman sta se dva člana odprave (Janez in Jernej) odločila da nadaljujeta čez mejni prehod proti Sobothu na avstrijski strani, ostali trije pa smo zavili proti Pernicam. Od cerkvice Sv. Simona na Pernicah (1020 m) smo se dvignili še ca 150 m proti vrhu. Od tam se začne cesta lepo počasi spuščati okrog doline potoka Velka. Zanimivo! Nisem vedel, da je v Dravski dolini poleg potoka Velka, ki teče skozi Podvelko, še en potok Velka?! Po zelo razgledni in panoramski poti smo se počasi spustili do Ojstrice. Od cerkvice Sv. Janeza Krstnika na Ojstrici smo se počasi vzpeli še zadnjih ca 150 m do planinskega doma na Košenjaku (1169 m). Po kratkem počitku v koči, kjer je po prvomajski čagi zmanjkalo vse pijače (razen čaja in kokakole) smo pot nadaljevali po cesti, ki gre mimo planinskega doma. Najprej smo se še malo povzpeli, nato smo se spustili do vikendaškega naselja na lokaciji s kičastim razgledom na Peco. Tukaj smo zavili levo proti Trem križem. Pri Treh križih nekako zmanjka ceste, zato smo kombinirali s planinsko potjo, ki gre iz Viča na Košenjak. Pot je bila odlično prevozna (malo je bilo sicer spolzkega kamenja in vejevja, ampak je kar šlo). Po kratki vožnji po planinski poti smo »padli iz gozda« ravno na križišče nekaj cest, od katerih gre najbolj zvožena ravno proti Viču. Sledil je zelo dolg in zelo prijeten dow'hill proti Viču, od koder smo (po tem, ko sem stoječ na mestu po nerodnosti svinjsko padel zaradi zapetih SPD-jev) nadaljevali proti Dravogradu. V Dravogradu smo prečkali Dravo in za picerijo Kapra zavili levo. Po zelo prijetni kolesarski poti smo na desnem bregu reke Drave nadaljevali proti Trbonjam, kjer se je proti domu odcepil še tretji »potepuh«. Dva najbolj vztrajna sva nadaljevala čez Dravče in Vuzenico proti domu.

Načrtovana tura je bila v veliki večini poti zelo razgledna, kar se tiče vremena, smo imeli vse razen snežne ujme, skratka, imeli smo se več kot »fajn«.

Profil poti:

Trasa ture uvožena iz GPS-a v Geopedijo:
Topografska karta: http://www.geopedia.si/#L561_F449_T149_b4_x509806.8125_y158990.4375_s12
in še ortofoto: http://www.geopedia.si/#L561_F449_b2_x516911.875_y160421.25_s12

In še nekaj dokaznega materiala:

Del ekipe hitro po štartu.

Sašo med enim izmed poživljajočih požirkov.

Takšni razgledi so nas spremljali večino ture.

Vreme nam nekako ni bilo naklonjeno. Pa kaj? Saj nismo iz »cukra«!

Cerkvica Sv. Simona na Pernicah.

Ojstrica, v ozadju Peca, … čisto v ospredju pa Matjaž.

Umetnina s cerkvico Sv. Janeza Krstnika. Kaj je umetnina, pa naj presodi vsak sam ;-)

Matjaž v spustu proti Trem križem, v ozadju pa zasnežena Peca.

Eden izmet »kičastih« trenutkov na spustu proti Viču. Matjaž in Sašo ugotavljata, do kod še seže Slovenija.
_________________
Če hočeš postati velika živina, moraš začeti kot mladi junec.

Super tura! Linki na Geopediji delujejo in se super vidi pot !!
_________________
Bond007
____________
Skupaj bomo zmogli več!

Danes sem med kolesarjenjem na Glančnik naletel na neprijetno izkušnjo. Od Časa sem se povzpel na Glančnik, kjer sem se malo odpočil, nato pa sem obrnil in nadaljeval proti Sv. Ignaciju. Pri drugi kmetiji takoj za križiščem ceste, ki pride iz Podvelke me je napadel srednje velik cucek (nek čuden mešanček - mogoče celo nek daljni potomec rotveilerja?!). Pri hiši imajo tudi večjega nemškega ovčarja, ki je tudi neprivezan, ampak manj napadalen. Ta mali qurac pa se je s stopnic, ki so sicer tik ob cesti, spustil za mano in me šavsnil za čevelj. Nekaj časa me je celo držal, nato pa sem izpel nogo iz SPD-ja in se zdrl na cucka, da je spustil. Ob tem je noro lajal tudi nemški ovčar. Vse skupaj je mirno opazoval starejši gospodar. Ko sem mu rekel, da naj da psa na "ketno" je odvrnil, da se mi pač "ni treba vozit tu mimo"?! Kaj res? Čigava pa je ta cesta, ki vodi iz Glančnika proti Lehnu (del je celo čisto na novo narejen). Po moje je občinska. Se motim?
_________________
Če hočeš postati velika živina, moraš začeti kot mladi junec.

Huh, vidim, da nisem edini, ki ga psi napadajo ;) Nad mene sta priletela tista dva nemška ovčarja pri Pololesu (ne vem, če ju še majo). Problem ne bi bil, če bi dol po bregu gono, sem pa v breg. Samo sem imel srečo, ker sta si pol metra za mano premislila.

Jaz vidim največji absurd ravno v tem, da me psi napadajo najbolj v neposredni okolici domačega kraja in mi priskutijo kratke ture po okolici. Marsikatero lepo turo bi lahko še izpeljal, če ne bi imel strahu pred spuščenimi psi. Zanimivo, da jih drugod nisem srečal - vsaj toliko ne. V spominu imam samo enega norega dobermana na Orlici in nekaj ščenet pod Žavcarjevim vrhom.
_________________
Če hočeš postati velika živina, moraš začeti kot mladi junec.

Objavljeno: 30 Jun 2008 20:43 Naslov sporočila:

Ta vikend sva s prijateljem Sašem prevozila že dolgo planirano turo po Rdečem bregu. Idejni oče ture (ki žal ni uspela v celoti) je prijatelj in sodelavec Žarko. Štartala sva iz Podvelke po "klasični" varianti mimo žage Čas na Rdeči breg. Pri Klančniku sva si malo odpočila, nato pa sva krenila čez travnik na vrh in po markirani planinski poti proti Lovrencu. Tukaj je potrebno paziti na razcep planinskih poti. Leva pot se odcepi proti Ožbaltu, desna pa gre proti Lovrencu. Midva sva se odločila za pot proti Lovrencu. Pot je v celoti odlično vozna. Od mesta, kjer prečka cesto, ki gre skozi "duhove" proti Cigelnci, pa je bistveno bolj strma in težje vozna, saj je dosti listja na mokrih spolzkih skalah. Tam priporočam vsaj "unload" SPD-jev, če že ne sestop. Najbolj strma in spolzka (blatna) pa je tik pred Cigelnco, kjer po možnosti parkiraš (tako kot jaz) v totalnem blatu tik ob cesti. Na Cigelnci je križišče vsaj petih cest. Skrajno desna vodi skozi "duhove" nazaj na Rdeči breg, druga desna (glavna) pelje proti Kurji vasi, skrajno leva ne vodi nikamor, naravnost čez križišče (druga najbolj zvožena) pa proti Kapusovemu gradbnu. Midva sva nadaljevala v smeri Kapusovega grabna, ki je sicer vozen skoraj do železniške postaje Ožbalt (na drugi strani elektrarne Ožbalt), vendar sva po ca. 500 m vožnje zavila desno v hrib. Odcepljena cesta se najprej nekaj malega dvigne, nato pa vodi čisto po izohipsi okoli Jurčičevega vrha. Vožnja po tej cesti je v še tako hudi poletni sopari prav poživljajoča, saj gre vseskozi po severni (senčni) strani Jurčičevega vrha na višini ca. 700m. Cesta te pripelje do naslednjega večjega križišča pri t.i. Kohovem križu. Tukaj je ponovno več možnosti. Midva sva se seveda odločila za predhodno načrtovano (najdaljšo) okoli Rebrnikovega vrha po grebenu proti Karničnikovem vrhu in navzdol v Ruto oziroma Puščavo. Kljub temu, da sva na vsak način hotela bodisi preko, bodisi okoli Rebrnikovega vrha, nama po treh spodletelih poskusih in popolnoma premočenih in blatnih čevljih, nikakor ni uspelo. Ko sva končno obupala, sva se mimo domačije Rebrnik spustila do Kurje vasi. Vmes je nekaj odličnih razgledov na Lovrenc. Ko sva prispela v "dolino" sva se preko Hrastnikovega vrha in Lehna vrnila v Podvelko. Tura je kljub temu, da ni v celoti uspela, bila lepa popestritev suhoparnega vzpona na Klančnik. Verjameva, da bo naslednjič zagotovo uspela. V tretje gre rado ;-)
Za zaključek ture toplo priporočam "tuširanje" v ročni avtopralnici Avtomarketa Rebernik - boljše alternative za blatne čevlje in kolo skorajda ni!

Tehnični podatki ture:
dolžina ca. 40 km,
višinci ca. 900m,
čas vožnje ca. 4 ure

še potek ture, kot jo je posnel GPS (proti koncu je malo freezno - glede na to, kje vse sva ga gonila, sploh ni čudno):

http://www.geopedia.si/#L561_F557_T149_b2_x527675_y158855_s14
_________________
Če hočeš postati velika živina, moraš začeti kot mladi junec.

Objavljeno: 05 Jul 2008 20:40 Naslov sporočila:

Danes sem v družbi sodelavcev in prijateljev opravil zagotovo eno najzanimivejših kolesarskih tur v okolici domačega kraja. Sašo je že v štartu ugotovil, da tura ne sodi v kategorijo "OFF ROAD", ampak bolje v "NO ROAD"! Med turo sem že v glavi pisal repotažo, ampak smo se na koncu odločili da podrobne reporataže ne bo, saj spada tura tudi v kategorijo "Don't do that at home!" oziroma "ne počnite tega doma".

Na kratko. Štartali smo na železniški postaji na Rutiv smeri Rdečega brega. Železniške tire smo zaobšli skozi ostroge, ki jih po mnenju našega vodiča lani še ni bilo. Nadaljevali smo mimo elektrarne in nato po Kapusovem grabnu, mimo Urbasove koče na cesto skozi duhove in na Klančnik. Vmes smo malo zalutali, tako da je še GPS predlagal da naj "na primernem mestu polkrožno obrnemo". Seveda ga nismo ubogali, zato pa smo nosili kolesa v breg. Z vrha Klančnika smo se spustili po planinski poti v Cigelnco, nato pa na nek svojstven način prečili čez Rebrnikov vrh v spremljavi blata in vode. Prispeli smo na travnik z zagotovo najlepšim razgledom, pa ne na Maribor. Sledili smo grebenu in po zelo zanimivem, adrenalinskem spustu, polnem presenečenj, prispeli v Ruto.

Tehnični podatki ture:
prevoženi km: 28 km
višinski metri: ca. 1200m
čas na turi: ca. 6 ur

Diagram višin:

Nekaj dokaznega materiala:

Tako se je vse skupaj začelo - v ostrogah, koprivah in praproti

Nadaljevali smo v blatni kopeli

Končno bolj kulturna potka, pa ne za dolgo

En zelo lep spust, kjer te trava žgečka po nosu

Pa še malo po gozdni cesti

To se pa zgodi če ne ubogaš GPS-a, ki reče na "primernem mestu polkrožno obrnite"

En lep pogled na Javnik

Strašno lep iztek spusta z Klančnika na Cigelnco

Takšnih "blatnih vložkov" je bilo kar nekaj

Zagotovo eden najlepših razgledov na tem koncu, pa ne na Maribor

Naši utrujeni konji so kar popadali v travo

Še eno lepo prečenje travnika

Pa vratolomna vožnja navzdol proti Ruti

Potrebno je bilo paziti na drevesa, veje, skale, ...

Takšnih popestritev je bilo kar nekaj

Potek ture:
http://www.geopedia.si/#L561_F575_T149_b2_x529967_y158099_s14
_________________
Če hočeš postati velika živina, moraš začeti kot mladi junec.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli